Prigode in nadloge

Malo sem pobrskal po enciklopedijah in za vas pripravil zanimive podatke, ki vam jih podajam v obliki Ali veš, da… Med iskanjem podatkov sem izvedel veliko novega, vem da boste tudi vi!

Ali veš, da…

- med hojo po stopnicah dviguješ noge

- lahko iz steklenega kozarca popiješ tudi do 2 dl sveže vode

- je bil jabolčni zavitek, ki ti ga babica postreže prej v pečici

- ni 100 %, da se ob pritisku na stikalo žarnica prižge

- družina Mihelič TV ponavadi prižge z dalinjskim upravljalnikom

- obstaja vozni red za vlake, ki pa sploh ni točen

- so tvoje roke po umivanju z milom čistejše

- se lahko opečeš, če se igraš z ognjem

- so pevci na koncertih lahko zato tako glasni, ker uporabljajo mikrofon

- zaradi poslabšanja vida dobiš očala oz. leče

- v resnici čokolade sploh ne zavijajo pridni svizci, ampak stroj

- moraš po lulanju za seboj potegniti vodo, če tega ne storiš te čaka smrad

- moraš po kakanju za seboj potegniti vodo, če tega ne storiš bo smrdelo

- se ravnokar nahajaš na strani http://martindusak.blog.siol.net

To je bilo za enkrat vse, več prihodnjič…

Ponavadi imajo svari svojo dobro in slabo plat. Torej ima tudi težnja k stranišču pred testom svojo dobro lastnost? Seveda, hitreje ti izprazni tanko kot tudi debelo črevo. In povejte mi zakaj potem paciente, ki čakajo na pregled s kamerico skozi anus pustijo stradati dokler niso “čisti”?

Raje naj jim pred nos pomolijo knjige in jim sporočijo, da čez pol ure pišejo test! Mislim, da bi se hitro izpraznili brez stradanja.

V torek smo si s šolo ogledali koncert slovenskih ljudskih pesmi v priredbi etno jazza. Igral nam je Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča, pela pa sta Eva Hren in Aleš Hadalin. V tako dobri zasedbi je ena ura minila, kot bi trenil.

Že v prvih minutah pa mi je v oči padel trobentač v zadnji vrsti. Bil je izrezan George Clooney! Po spletu sem iskal fotko, na kateri bi se ga dobro videlo, pa mi ni najbolje uspelo. Na tejle je še najbolj viden (zadnja vrsta, bela srajca):

In še ta prav´

Tokrat uporabljam blog, kot prostor kamor se lahko zjokam¹. Po nesrečnem ponedeljku, sem zopet obiskal zdravnika, saj je bilo treba prst previti. Pogleda na prst vam ne bom opisoval. Tudi bolečino med odstranjevanjem zlepljenega povoja vam ne znam opisati. Prst me boli že med samim premikanjem roke, da ne omenjam preoblečevanja. In posledično sem zaradi tega prav slabe volje. Zares slabe…

Prejšnjič nisem omenil, kako se je cela stvar sploh zgodila. Bila je telovadba in igral se je hokej. Palica nesposobnega sošolca je ušla nadzoru in naenkrat je bila moja boleča levica obarvana na škrlatno rdeče. Zgodilo se je to, kar si že odnekdaj želim, da se mi ne bi.

Ekipni športi zame sedaj odpadejo. Kolo, snowboard, fitnes, monocikel, tenis in surf še ostajajo.

P.S.: Verjetno mislite, da sem se v naslovu zmotil, vendar je pravilen izraz za morfij morfin.

1. Nerad to počnem, vendar tokrat menim da mi bo pomagalo [nazaj]

Ne bom dolg, ker težko pišem… ostal sem brez enega nohta. Pač, se zgodi. Boli, me že cel dan in bolelo me bo še nekaj časa. Raje sploh ne razmišljam, česa vsega sedaj ne bom moral več početi. Edina svetla točka mi je to, da sem jo skupil na levem palcu in ne na desnem. Upam, da se čimprej pozdravim.

Prejšnji teden, natančneje 2. aprila, je brat praznoval svoj rojstni dan. Ja in? Ne ni ja in, ker si sedaj štejeva enako število let! To veselje bo imel še do 22. aprila, ko pa ga bom spet prehitel.

Spominjam se dogodka iz otroštva…

… z bratom sva hodila še v vrtec, torej sva bila stara okoli pet let in takrat sva si bila še dokaj podobna. Bilo pa je ravno to 20-dnevno obdobje, ko sva enako stara. Šli smo na izlet, nakar naju sredi ceste neka zakonca nagovorita. Saj veste kako to poteka… potem pa:˝A sta dvojčka?˝ Se spogledava in nasmehneva:˝Ne!˝ Potem pa sledi nadaljno spraševanje:˝Koliko sta pa stara?˝ Jaz:˝Pet.˝ Brat:˝Pet.˝ Zdaj pa zakoncema ni bilo več jasno:˝Ja potem sta dvojčka!˝ K sreči so zraven pristopili starši in namesto naju razložili zadevo.

Usodni trenutek za torto:

Zgodilo se je to, kar sem si najmanj želel. Ne bom se jokal in se metal po tleh. Kar je, je. Spodnja slika naj vam razkrije zgodbo…

Opomba: Za tiste ki me ne poznajo - tista umetnija na nosu je vir moje nejevolje :S

Slabo vreme je prešlo in po pločnikih je videti vse več barvnih čevljev. Rdeče, modre, zelene, rjave, črne, bele,… saj veste o katerih čevljih pripovedujem. Nekatere utrjence tudi dež ne prežene in so svoje nataknili že pred nekaj tedni. Moje pa so dan zagledale prejšnji teden. Občutek je res neverjeten! Srce ti kar hitreje začne biti, ko si zavezuješ tisto staro ponošeno blago. Med korakom je noga tako lahka in čutiš vsak kamenček ki ga pohodiš…

Svoje sem lansko leto imel preveč na soncu in so že čisto zbledele. Še malo pa ne bodo več modre.

Priznam… postal sem obseden z monociklom. Ko se spravim na sedež se le stežka odlepim od njega. Nikoli mi ni dovolj. Hočem hitreje zaviti, se samostojno povzpeti, obstati med vožnjo,…  Po dobrih dveh urah učenja, mi gre že kar dobro od nog!

Zadnjič sem pozabil omeniti kako oz. kdo me je sploh navdušil nad monociklom. Na morju mi je svojega razkazal nek desetleten fantič in mi tudi povedal za internetno stran kjer jih dobiš. Potem pa sem na vse skupaj pozabil. Zadnjič pa mi je sošolec prek msnja poslal link spodnjega filma. Tudi vi boste navdušeni!

Ne bo vam žal, če si vzamete še 4 min in si ogledate še en film. Tip je nor…

… vendar ni edini. Takih se najde kar nekaj in upam da se jim tudi jaz nekoč pridružim…

Po dvotedenskem čakanju, sem danes končno dobil oz. kupil monocikel. Vendar se ne sekiram za zamudo, saj sem v opravičilo dobil majico. Stvar sem seveda takoj preizkusil in dokaj hitrko dojel, da vožnja ni mačji kašelj. Po preizkusu, pa sem šel z mojim vsakdanjim prevoznim sredstvom vlakom domov. Kar zdelo se mi je, da bom imel težave, saj moraš za kolo kupiti posebno dodatno vozovnico. Pogovor med mano in pobirelcem vozovnic je potekal nekako takole:

Uslužbenec: Dober dan, na novo prosim!

Jaz: (pokažem mu svojo letno vozovnico)

Uslužbenec: Kje imate pa karno za kolo? (Ko bi vsaj rekel za bicikel,…)

Jaz: Pa saj to ni kolo!

Uslužbenec: A pol narobe vidm gume in pedala?

Jaz: Am,… (Ja šit, ne morm mu rečt da so to sam rezervni deli )

Uslužbenec: A se potem zmeniva za polovično ceno? (nasmeh na obrazu) Ma zajebavam te…

Jaz: (no sam da me, ker plačov ti itq ne bi!)

Kasneje doma mi je šlo lovljenje ravnotežja bolje od rok. Ko bo čas, dobite video. Zaenkrat pa bi se mi preveč režali.

Pri vožnji je edini problem moda. Oprostite, se popravljam: Pri vožnji so edini problem moda, ki ti niso prav hvaležna, če ne nosiš kolesarskih hlač.

Uganite katerega si lastim! Modrega, črnega, srebrnega ali rdečega?