Prigode in nadloge

Sloveniji se slabo piše! Dokler Borat svinčnik v roki drži…

Pred leti, ko sem za birmo dobil malo bolj resen kolo, smo z mulci preskakali marsikatero skakalnico narejeno iz cegla in dile. V bližnji vasi pa so sredi polja stale tiste “prave” skakalnice narejene iz zemlje. Tiste smo preiskusili ko so nam moda za malenkost še zrasla. Potem pa so jih kar naenkrat podrli. Nove, še boljše skakalnice smo odkrili še eno vas naprej. To je že druga zgodba.

Prejšnji teden pa se zopet peljem mimo prostora, kjer smo včasih motili pticam promet in zagledam velik kup zemlje. Za njim pa je stala kovinska mreža, ki je iz ceste izgledala kot veliko sito za zemljo. Ko pa sem se stvari približal, sem ugotovil, da so na zemlji še ljudje z velikimi jajci. Namreč sito je bila skakalnica! Vendar ta skakalnica ni bila namenjena kolesarjem.

Danes pa se zopet peljem mimo, nakar se sredi polja v zraku pojavi štirikolesnik. Waaaw! Kakšna sreča da sem s seboj imel fotoaparat!

Kateri praznik je danes in zakaj ga praznujemo, ne bom razlagal, saj pričakujem, da to vsi veste! Osredotočil pa bi se, na nepravilno izobešanje zastav.

Prav prijeten je pogled na vse te zastave, ki plapolajo na uličnih svetilkah, uradnih ustanovah in nenazadnje na hišah. Zmrazi pa me, ko se mi pogled ustavi na narobe izobešeni zastavi, ki jih je po hišah, ponavadi na balkonih polno! Čisto prav se mi zdi, da če že imaš¹ zastavo jo izobesiš, vendar, če ne veš kako, jo raje pusti kar v kleti! Res, da je vseh predpisov za pravilno izobešanje ogromno in hitro kakšnega prekršiš, vendar se mi ena napaka vendarle zdi nedopustna. In to je narobe obrnjena zastava.

S fotoaparatom v roki sem se odpravil po vasi in že v prvi ulici naletel na te napake! Po treh ulicah sem hitro dojel, da je takih primerov veliko veliko preveč.

Za tiste, ki slučajno ne veste in upam, da vas je zelo malo. Barve si pravilno sledijo od leve proti desni: bela, modra, rdeča, grb pa je v levem zgornejm kotu zastave!!!

Že pri prvem prizoru sem se moral nasmehniti, saj je od treh sosedov, le en imel pravilno izobešeno. Na fotografiji tretji sosed manjka, saj ga nisem ujel v objektiv.

To je bilo le nekaj primerov. Upam, da je vaša izobešena prav!

1. Po mojem mnenju, bi jo morala imeti vsaka hiša [nazaj]

Tako težko pričakovan začetek druge sezone se je vendarle zgodil! Danes se je na platnih prvič odvrtela prva, otvoritvena epizoda Zvezda. Gledanost je takoj presegla pričakovanja in pri produkcijski hiši že obljubljajo nove epizode v bližnji prihodnosti.

Še ozadje snemanja: Epizoda je bila posneta na letnem koncertu v Cankarjevem domu, kjer so nastopali vsi šolski zbori¹. Med pevci sem se očitno znašel tudi sam. Kaj naj rečem… občutki niso slabi, ko stojiš pred tako številno² publiko, na koncu pa požanješ bučen aplavz. Kaj češ, če si pa najboljši

Majhna opombica: Če kdo sprašuje po avtorju posnetka, recimo da ni moj, kajti snemanje na koncertu je bilo prepovedano.

1. Že kar nekaj časa nazaj [nazaj]
2. Letos sicer nekoliko manj kot lani [nazaj]

Že kar nekaj časa nisem ob fotkanju tako užival kot zadnjo soboto. Naš grm so namreč obiskali tisti zelenkasti hrošči. Če bi jih štel, stavim, da bi mi zmanjkalo prstov na obeh rokah in nogah. Naslednji dan, je na grmu ostal le še eden. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena… a tokrat sem jo za spremembo ujel!

Za začetek kar eno makro, s katero sem dokaj zadovoljen (klik za povečavo):

Očitno se tudi hrošči zavedajo da je maj…

Beri naprej »

Prejšnji teden, je moj najmlajši bratec praznoval svoj peti rojstni dan. Že mesece pred tem je sanjaril o nekem hrčku. In res je dobil živalco, ki spi kot polh, ščije kot vidra, pleza kot veverica, teče kot zajec,… Pa naj ga ima, čeprav okoli kletke smrdi, ponoči pa je ob njem nemogoče spati, saj nenehno goni tisto kolo. Tudi jaz sem imel svoje živalce, a so na žalost vse predčasno poginile. Še zdaj se v živo spominjam, kako sem jokal, ko se mi je papagaj nekako zagozdil v šalčko za hrano in tam izdihnil. No, če bo zanj lepo skrbel in si s tem pridobil nekaj odgovornosti in skrbi za drugega, naj ga ima!

Omenjen hrček, ki sliši na ime Oskar:

Njegov razkošen apartma:

In večerni fitnes:

Zaključil bi s kratkim pogovorom med bratcom in menoj na njegov rojstni dan.

Jaz: In kako se imaš zdaj, ko si 5 let star?

On: Ne vem. Sploh se ne počutim, da imam rojstni dan.

Jaz: Zakaj?

On: Ker nisem navajen, ker ga imam tolk malkrat.

Danes sem na kuverte napopal okoli 30 znamk. Med lizanjem le teh, pa se mi je porodilo naslednje vprašanje: Zakaj za vraga ne obstajajo znamke z okusom jagode, banane, kakija, granatnega jabolka,…?

Tudi letos se je v Kranju zgodil veliki skejtarski dogodek. Razstru party namreč. Sam sem sicer na žalost imel možnost le pol ure prisustvovati, a sem vseeno užival. Imel sem srečo, da sem bil tako pozen, saj se je tisto “glavno” šele začelo.

S fotografijami nisem najbolj zadovoljen, pa vendar bolje to kot nič.

Prireditev je povezoval oz. vodil Klemen Bučan ali nekaterim bolje znan kot Buddha iz filma Tu pa tam.

Nekaj skokov čez avto…

Nismo videli samo skejtarje, ampak tudi rolkarje. Na sliki Andraž Šparovec.

Ogromno je bilo tudi neuspelih poizkusov…

In še za konec… Oops, pa so šle hlače!

Danes sem izkoristil sonček in se s kamero podal k najbližjemu potočku, za katerega menim, da so bolj odplake¹. Poleg kamere, pa sem s seboj nesel še dva origamija… dve rački iz Prison breaka. Po ogledu terena položim račko na vodno gladino in pričaka me presenečenje. Splava proti toku navzgor. Ampak splava… druga ni! Potem z desnim čevljem zabredem še v vodo in težave se pričnejo. Po krajšem prekucevanju pa kanalu sta obe rački potopljeni, dobrega posnetka pa nikjer. Tako kot račke, mi je v vodo padlo tudi upanje. Odšel sem domov, kjer sem naredil še dva origamija in srečo poizkusil kar na babičnem ribniku. Tokrat je uspelo!

Saj res, skoraj bi pozabil povedati zakaj sploh snemanje… s tem posnetkom bom zaključil uvodno špico za mojo serijo Postal sem. Začela se bo druga sezona… vem da ste že nestrpni

Origami iz leve/desne strani:

In origami še z desne/leve strani:

1. Smrada sicer nisem zasledil [nazaj]

Zadnji teden sem imel tako nabasan, da sem rojstni dan lahko proslavil šele konec tedna. V petek sem razrezal torto, včeraj pa smo pekli čvape.

Zadnji vzdihljaji torte…

In še ena z včerjašnjega piknika. Jaz kot pek čevapov…

Nimam časa da bi kaj več napisal, ker že letim uživat počitnice v toplice. Kaj več naslednji teden.